Poletni meseci s seboj prinašajo visoke temperature in vročinske valove, ki lahko bivanje v večstanovanjskih stavbah spremenijo v precejšen izziv. Stanovanja v blokih, še posebej tista v višjih nadstropjih ali z okni na južni in zahodni strani, se v poletnem času hitro pregrejejo, naravno prezračevanje s prepihom pa v najbolj vročih urah dneva preprosto ne zadostuje več za doseganje prijetne in zdrave bivalne klime. V takšnih primerih se vgradnja klimatske naprave zdi edina logična in zares učinkovita rešitev. Vendar pa celoten proces niti približno ni tako preprost, kot je le hiter nakup naprave in klic izbranega monterja. Namestitev hladilnega sistema v bloku s seboj prinaša vrsto pravnih, tehničnih in seveda medsosedskih vprašanj, ki jih je treba skrbno in pravočasno preučiti. Zaradi specifične narave sobivanja v večstanovanjskih objektih namreč posegi na zunanjosti stavbe zahtevajo določena prilagajanja in predvsem strogo upoštevanje slovenske zakonodaje ter internih pravil oziroma hišnega reda, ki velja v vaši stavbi. Preden se dejansko lotite investicije in naročila montaže, je ključnega pomena, da popolnoma razumete, kakšni so birokratski postopki, katere tehnične rešitve so najprimernejše za specifično situacijo vašega stanovanja in kako se v celoti izogniti morebitnim medsosedskim sporom ali celo neprijetnim inšpekcijskim postopkom.
Zakonodajni okvir in razumevanje skupnih delov stavbe
Osnovni in najpomembnejši pravni dokument, ki ureja razmerja, pravice ter obveznosti posameznih etažnih lastnikov v Sloveniji, je Stanovanjski zakon (SZ-1). Pri vgradnji klimatskih naprav v blokih se postopki v praksi največkrat zataknejo pri osnovnem razumevanju, kaj točno spada pod nepremičnino v izključni zasebni lasti in kaj pravzaprav predstavlja skupne dele večstanovanjske stavbe. Zunanjost celotnega objekta, kamor prištevamo nosilno fasado, streho, zunanje hodnike, stebre in nosilne stene, po zakonu velja za nedeljiv skupni del vseh stanovalcev. To v praksi pomeni, da o kakršnihkoli posegih na teh delih objekta ne morete in ne smete odločati povsem samostojno ter samovoljno, pa čeprav se določen del zunanje fasade fizično dotika neposredno samo vašega stanovanja.
Vsak gradbeni ali montažni poseg v zunanji videz stavbe, kamor vgradnja zunanje enote klimatske naprave na vidno mesto nedvomno spada, zahteva zakonsko določeno stopnjo soglasja ostalih etažnih lastnikov. Upravnik vaše stavbe je običajno prva in prava oseba, na katero se morate obrniti pred kakršnimkoli začetkom del ali nakupom opreme. Dober upravnik vam lahko takoj posreduje natančne informacije o tem, ali v vaši stavbi morda že obstajajo predpisana interna pravila glede namestitve klim in ali so določene posebne mikrolokacije (na primer točno določena višina ob oknih), kamor se zunanje enote edino lahko namestijo z namenom ohranjanja enotnega videza fasade. Prav tako nekateri sodobnejši novozgrajeni bloki in soseske vključujejo že ob sami izgradnji predvidena, arhitekturno skrita in predinštalirana mesta na ložah za namestitev zunanjih enot, kar celoten postopek za končnega kupca bistveno poenostavi.
Pridobivanje ustreznih soglasij glede na lokacijo montaže
Končna stopnja zahtevanega soglasja sosedov in solastnikov je odvisna predvsem od tega, kam natančno nameravate zunanjo enoto namestiti. Slovenska stanovanska zakonodaja predvideva različne scenarije in stopnje posegov, zato je izrednega pomena, da pred samo izvedbo natančno ocenite svoje prostorske možnosti in nato izberete tisto rešitev, ki je pravno, finančno in izvedbeno najbolj smiselna ter najmanj tvegana.
- Montaža na fasado ali na streho objekta: Ker gre v tem primeru za neposreden, fizični poseg v skupne dele in za očitno spreminjanje zunanjega arhitekturnega videza stavbe, absolutno potrebujete uradno soglasje etažnih lastnikov. Po določilih stanovanjske zakonodaje se tak poseg največkrat obravnava kot posel rednega upravljanja ali vgradnja nove naprave, za kar potrebujete zbrano in podpisano soglasje lastnikov, ki skupaj predstavljajo več kot polovični delež (več kot 50 odstotkov) solastniških deležev celotne stavbe. Pomembno je zavedanje, da potrebujete 50 odstotkov deležev in ne zgolj 50 odstotkov števila stanovalcev. Če pa bi poseg zares drastično spremenil celostni arhitekturni videz objekta ali celo globlje posegal v samo nosilno konstrukcijo, bi inšpekcija lahko to tolmačila kot posel, ki zahteva celo stoodstotno soglasje. Zaradi varnosti je vedno priporočljivo takšne podpise zbirati na uradni in pregledni listini preko upravnika.
- Skrita montaža na balkonu, terasi ali loži: Z vidika pridobivanja dovoljenj je to pogosto najelegantnejša, najmanj problematična in posledično najhitrejša rešitev. V kolikor zunanjo enoto namestite neposredno na tla vašega lastniškega balkona, oziroma jo pritrdite dovolj nizko na notranjo stran ograje, da sploh ne sega čez višino ograje in s tem vidno ne kvari zunanjega videza fasade iz ulične perspektive, v večini primerov po zakonu soglasja sosedov sploh ne potrebujete. Kljub temu pa je nujno, da skrbno preverite odvajanje kondenza ter zagotovite, da naprava s svojim brnenjem ne bo povzročala prekomernega hrupa, ki bi motil sosede ob odprtih oknih.
- Spomeniško varovane in zgodovinsko zaščitene stavbe: Če živite v specifičnem bloku ali meščanski hiši, ki je pod uradnim spomeniškim varstvom ali pa se objekt nahaja v strogem in zaščitenem zgodovinskem mestnem jedru, zgolj soglasje sosedov ne bo dovolj. V teh občutljivih primerih boste pred vsakim posegom potrebovali še uradno odobritev in kulturno-varstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS). V praksi se izkaže, da je na takšnih objektih kakršnakoli namestitev opreme na ulično in vidno fasado skoraj vedno strogo prepovedana, dovoljene pa so le skrite dvoriščne montaže na neizpostavljenih delih ali vgradnje v ostrešja, če to ne vpliva na silhueto stavbe.
Tehnični izzivi in dejavniki pri načrtovanju montaže
Zgolj pravni vidik prinaša le prvo oviro na poti do ohlajenega doma. Ko dokončno uredite vso potrebno dokumentacijo in zberete predpisana soglasja, namreč nastopi ključna faza tehničnega načrtovanja in izvedbe. Pri velikih večstanovanjskih stavbah je fizičnega zunanjega prostora pogosto izjemno malo, inštalacijske poti so lahko dolge in kompleksne, neposredna bližina številnih sosedov pa zahteva veliko mero obzirnosti pri sami izbiri naprave in njenem pozicioniranju.
Upravljanje z odpadno vodo oziroma kondenzom
Med samim procesom hlajenja toplega sobnega zraka se v notranji enoti klimatske naprave nenehno ustvarja vlaga, ki se v obliki vodnega kondenza izloča in steka iz sistema. Pri modernih napravah, ki omogočajo tudi ogrevanje, pa se proces v zimskem času obrne in se kondenz izdatno izloča pri delovanju zunanje enote. Neurejeno odtekanje te vode je zagotovo in prepričljivo eden izmed najpogostejših vzrokov za ostre medsosedske spore. Voda namreč v nobenem primeru ne sme prosto kapljati na spodnje balkone sosedov, ne sme povzročati madežev na prenovljeni fasadi, prav tako ne sme kapljati na naključne mimoidoče pešce na pločniku ali na parkirane avtomobile pred blokom.
Strokovne rešitve za učinkovito odvajanje kondenza vključujejo več različnih možnosti, o katerih se je nujno treba poglobljeno posvetovati z usposobljenim monterjem že ob prvem ogledu. Če je zunanja enota postavljena na zaprtem balkonu, se lahko kondenz enostavno zbira v večji plastični posodi ali kanistru, ki ga seveda morate v vročih dneh redno ročno prazniti, saj lahko v nasprotnem primeru pride do poplave na vašem balkonu. Veliko boljša, dolgoročnejša in predvsem brezskrbna rešitev je speljavo kondenzne cevi v že obstoječe meteorne odtoke na samem balkonu ali pa direktno v vertikalni žleb objekta (če hišni upravnik in sosedje takšen poseg izrecno dovolijo). Pri prenovah stanovanj se vse pogosteje uporablja tudi speljavo kondenza v notranji hišni odtok znotraj samega stanovanja, na primer v skriti sifon v kopalnici pod umivalnikom ali v kuhinji. Pri tovrstnem notranjem odvodu, kjer naravni padec cevi proti odtoku tehnično ni mogoč, je vedno potrebna dodatna vgradnja posebne, majhne črpalke za kondenz, ki vodo potisne navzgor do najbližjega odtoka.
Omejevanje hrupa in preprečevanje strukturnih vibracij
Prav vsaka zunanja klimatska enota za svoje delovanje vsebuje zmogljiv kompresor in velik ventilator za odvod toplote, ki med samim obratovanjem nujno proizvajata določen hrup in stalne vibracije. V izjemno gostem in zgoščenem blokovskem naselju, kjer so odprta okna ali spalnice sosedov pogosto oddaljena le kakšen meter ali dva od vaše naprave, je lahko neprestano monotono brnenje izjemno moteče in stresno, zlasti v mirnem nočnem času, ko se ozadnji hrup mesta umiri. Pri izbiri in nakupu klimatske naprave za blok morate biti zaradi teh razlogov nadpovprečno pozorni na njeno tehnično specifikacijo oziroma na podatek o glasnosti, ki je vedno izražen v decibelih (dB). Sodobne, kakovostne inverterske naprave srednjega in višjega cenovnega razreda so danes že izjemno tihe ter med svojim obratovanjem običajno dosegajo raven glasnosti zgolj okoli 45 do 50 dB pri zunanji enoti, kar je v praksi povsem primerljivo s tišjim šepetanjem ali rahlim šumom vetra v naravi.
Poleg same tehnične kakovosti izbrane naprave pa je za zmanjševanje hrupa izjemno in enakovredno pomembna tudi sama kakovost montaže in uporabljenih pritrdilnih materialov. Zunanja enota klime mora biti na kovinske stenske nosilce obvezno in brez izjem nameščena na kakovostne ter dovolj debele protivibracijske podstavke (tako imenovane gumi blažilce). Ti blažilci uspešno preprečijo, da bi se mehanski tresljaji delujočega kompresorja neposredno prenašali na nosilno steno armiranobetonskega bloka in se s tem v obliki globokega in zelo motečega zamolklega zvoka širili po sami konstrukciji objekta naravnost v sosednja stanovanja, kar bi zagotovo povzročilo hude pritožbe.
Izbira ustrezne moči in inteligentna postavitev notranjih enot
Resnično učinkovito in prijetno hlajenje vašega stanovanja ni odvisno zgolj od pravilne zunanje postavitve, temveč v veliki meri tudi od skrbno izbrane moči in premišljene pozicije notranje stenske enote. Pri strokovnem določanju ustrezne hladilne moči naprave je treba upoštevati vrsto dejavnikov: poleg osnovne kvadrature stanovanja še število neizoliranih zunanjih sten, splošno kakovost fasadne izolacije, velikost in starost steklenih površin ter predvsem orientacijo oken. Prešibka klimatska naprava bo namreč ob vročinskih valovih prisiljena delovati ves čas na svoji maksimalni moči, kar neizbežno pomeni drastično višjo porabo drage električne energije, precej večjo in hitrejšo obrabo njenih vitalnih delov ter konec koncev zelo nezadovoljivo in neenakomerno hlajenje. Nasprotno pa se bo močno predimenzionirana in premočna naprava za dani prostor prepogosto in prehitro prižigala ter ugašala, zrak v sobi bo sicer hipno ohladila, vendar pa ga zaradi prekratkih ciklov delovanja ne bo uspela ustrezno in temeljito razvlažiti, kar v bivalnem okolju hitro vodi v izjemno neprijeten, hladen in hkrati zelo vlažen ter zatohel občutek.
Za opremljanje povprečnega stanovanja v bloku in iskanje zlate sredine so najpogostejša in najbolj priporočljiva izbira naslednje moči naprav:
- Hladilna moč 2,5 kW: Ta razred je idealno primeren za manjša stanovanja, kompaktne garsonjere ali za hlajenje zgolj posameznih, zaprtih prostorov, katerih tlorisna površina ne presega velikosti približno 30 kvadratnih metrov.
- Hladilna moč 3,5 kW: Predstavlja absolutno najbolj prodajano in zlato standardno izbiro za veliko večino klasičnih dvosobnih ali manjših trisobnih blokovskih stanovanj ter prostore, ki merijo nekje do 50 ali celo 60 kvadratnih metrov. Takšna moč je povsem dovolj, če stanovanje ni ravno na vrhu stavbe pod neizolirano ravno streho in ni ekstremno izpostavljeno popoldanskemu zahodnemu soncu.
- Hladilna moč 5,0 kW ali celo več: Takšen zmogljivostni razred je nujno potreben izključno pri izrazito večjih in odprtih stanovanjih, v primeru izjemno slabe izolacije objekta, pri mansardnih stanovanjih tik pod streho ali pa ob neposredni in veliki južni ter zahodni orientaciji z ogromnimi panoramskimi okni brez zunanjih senčil.
Optimalna razporeditev klimatskih enot v tlorisu stanovanja
Notranja enota sistema naj bo načrtovana in nameščena tako, da omogoča nemoteno in čim bolj prosto kroženje zraka po čim večjem delu vašega stanovanja, brez neposrednih fizičnih ovir. Idealna in s strani monterjev najpogosteje priporočena lokacija je skoraj vedno v največjem in najbolj prehodnem osrednjem prostoru, kar je največkrat glavna dnevna soba, ki je pogosto odprto povezana z jedilnico in kuhinjo ter hodnikom. Hladen zrak se mora iz reže širiti in padati v prostor brez večjih omar ali sten na svoji poti, njegov tok pa naj bo usmerjen preudarno, in sicer tako, da zračni snop ne piha in ne udarja neposredno v sedežno garnituro, obloženo jedilno mizo ali pa v posteljo v spalnici, saj to hitro privede do prehladov, bolečin v vratu in hudega nelagodja. Fizikalna zakonitost veli, da se težji hladen zrak vedno naravno in hitro spušča neposredno proti tlom, zato mora biti notranja enota vedno nameščena čim višje pod stropom (običajno približno 10 do 15 centimetrov odmeka od samega stropa za pravilen zajem toplega zraka), s čimer se doseže daleč najbolj optimalno, počasno in enakomerno mešanje hladnega zraka iz klime ter toplega zraka, ki se dviguje v prostoru.
Pogosta vprašanja o montaži klime v bloku
Celoten postopek odločanja o nakupu in namestitvi klimatizacije v večstanovanjskih objektih v praksi velikokrat in povsem razumljivo spremljajo številne tehnične ter pravne nejasnosti. V nadaljevanju smo natančno zbrali podrobne odgovore na tiste najbolj pogoste dvome, dileme in vprašanja, s katerimi se vedno znova in vsako pomlad ali poletje soočajo stanovalci večstanovanjskih objektov.
Ali nujno potrebujem uradno gradbeno dovoljenje upravne enote za namestitev klimatske naprave v blokovskem stanovanju?
Ne. Za vgradnjo standardne split klimatske naprave, katere zunanja in notranja enota sta izrecno in izključno namenjeni hlajenju ali dogrevanju vašega posameznega stanovanja ter ne presegata določenih velikostnih in hrupnih okvirov, pravnega gradbenega dovoljenja upravne enote absolutno ne potrebujete. Takšen poseg s pravnega in inšpekcijskega vidika namreč nedvoumno spada pod redna vzdrževalna dela oziroma pod manjša investicijska vzdrževalna dela objekta. Ne glede na to pa, kot je bilo že temeljito pojasnjeno, obvezno potrebujete zbrano ustrezno soglasje preostalih sosedov (nad 50 odstotkov etažne lastnine), v kolikor to zunanjo napravo trajno nameščate neposredno na skupne dele stavbe oziroma fasado, in obvezno morebitno kulturno-varstveno soglasje pristojnega zavoda (ZVKDS), v kolikor gre za spomeniško in zgodovinsko zaščiten objekt kulturne dediščine.
Kaj konkretno se mi lahko zgodi in kakšne so posledice, če klimo na lastno pest namestim na glavno fasado popolnoma brez soglasja sosedov ter mimo opozoril upravnika?
Če se morda vseeno zavestno odločite za drzno in samovoljno namestitev težke zunanje enote direktno na glavno zunanjo fasado večstanovanjske stavbe povsem brez vseh potrebnih potrdil, strokovnih načrtov in predpisanih pisnih soglasij, se takoj izpostavljate zelo resnim in finančno bolečim tveganjem. Upravnik stavbe ali pa pravzaprav katerikoli od nezadovoljnih sosedov vas lahko kadarkoli in zelo preprosto uradno prijavi pristojni gradbeni ali pa stanovanjski inšpekciji. V takšnem neljubem primeru lahko uradni inšpektor na terenu ob pregledu hitro izda strogo pravno odločbo, s katero vam nepreklicno naloži nujno in takojšnjo demontažo oziroma odstranitev celotne nameščene naprave ter njenih nosilcev na vaše lastne in izključne stroške, ob tem pa še obvezno sanacijo in vrnitev poškodovane fasade v njeno povsem prvotno ter brezhibno stanje. Za nameček in za piko na i pa ste kot kršitelj seveda lahko ob tem še precej visoko denarno kaznovani s strani države za grobo kršitev določil slovenske zakonodaje.
Kakšna so dejanska tehnična in varnostna pravila glede grobega vrtanja in prebojev skozi glavne nosilne stene bloka med samo montažo naprave?
Stalna povezava med zunanjim kompresorjem in notranjo stensko enoto logično zahteva vsaj en fizični preboj zunanje ali notranje stene za vodenje inštalacij. Če pri tem opravilu gre za povsem klasičen in razmeroma majhen preboj oziroma luknjo, ki ima v premeru običajno le okoli 5 do največ 6 centimetrov in je namenjena zgolj za napeljavo izoliranih bakrenih cevi, napajalnega električnega kabla ter odtočne kondenzne cevi, se to s strani gradbene stroke obravnava kot povsem nujen in seveda dopusten poseg v zid, ki nikakor ne ogroža splošne varnosti ali celo statike celotnega armiranobetonskega objekta. Kljub tej dopustnosti pa mora izkušeni monter pred samim začetkom vrtanja s svedrom nujno in zelo pazljivo preveriti in z detektorji zagotoviti, da v tistem delu stene ne prevrta in s tem drastično ne poškoduje morebitnih skritih vodovodnih cevi, občutljivih električnih inštalacij sosedov ali pa izjemno pomembnih železnih konstrukcijskih elementov armiranega betona, ki stavbo držijo skupaj.
Ali je sploh tehnično in izvedbeno mogoče v stanovanjskem bloku in znotraj enega stanovanja uporabljati obsežnejše multi-split hladilne sisteme?
Absolutno da, in ne le da je mogoče, moderni multi-split klimatski sistemi so v zadnjih letih postali izjemno priljubljena in pametna izbira za vse tiste zahtevnejše uporabnike, ki želijo v vročih dneh zanesljivo in predvsem ločeno hladiti več med seboj nepovezanih prostorov v večjem in obsežnejšem stanovanju. Tovrsten inteligenten sistem deluje na principu, da imate na zunanjem balkonu ali neopaznem delu fasade trdno nameščeno eno samo, vizualno ne preveliko, a tehnično bistveno zmogljivejšo in močnejšo zunanjo enoto kompresorja. Na to eno samo osrednjo zunanjo enoto pa je nato znotraj vašega stanovanja preko skritih bakrenih cevi priključenih in povezanih več različnih in popolnoma neodvisnih notranjih enot (tako imate na primer eno pihalno enoto v osrednji dnevni sobi, drugo ločeno enoto v glavni spalnici in morda celo tretjo, manjšo enoto v otroški sobi). Glavna, očitna in največja prednost takšnega sistemskega pristopa je predvsem ogromen prihranek pri zelo omejenem zunanjem balkonskem prostoru in seveda neprimerno manjši vizualni vpliv celotnega sistema na zunanji estetski videz stavbe, saj s tem popolnoma odpade kakršnakoli potreba po namestitvi dveh, treh ali več ločenih in zelo opaznih grdih škatel s propelerji na isti zunanji fasadi objekta.
Sodobne alternative in napredne rešitve za zahtevnejše tlorise
Velikokrat in povsem nepredvidljivo pa se lahko zgodi, da trenutna situacija ter tehnično stanje v določenem, starejšem ali zelo zaščitenem bloku preprosto pod nobenim pogojem ne dopušča izvedbe in vgradnje prav nobene različice klasične montaže split sistema z zunanjo in notranjo enoto. Lahko se zaplete pri tem, da enostavno ne uspete pravočasno ali sploh zbrati dovolj pozitivnih podpisov in soglasij vaših sosedov za prepotrebno namestitev škatle na glavno fasado, vaše stanovanje ob tem nima na voljo nobenega zunanjega lastniškega balkona za skrito montažo na tleh, upravnik stavbe ter strogi lokalni občinski odloki za nameček pa še absolutno in ostro prepovedujejo kakršnekoli, celo najmanjše vrtalne posege na vizualno občutljivo zunanjo in soseski izpostavljeno lupino stavbe. V takšnih, na prvi pogled morda popolnoma brezizhodnih in frustrirajočih primerih, se morajo obupani stanovalci nujno obrniti ter v celoti zateči k povsem drugačnim in alternativnim tehničnim pristopom ter hkrati k iskanju tistih sodobnih tehnoloških inovacij na trgu, ki jim bodo kljub vsem naštetim preprekam še vedno uspešno in varno zagotavljale prepotrebno, zdravo bivalno udobje tudi v najbolj surovih in neznosno vročih poletnih mesecih leta.
Ena izmed najpogostejših, finančno najbolj dostopnih in takojšnjih zasilnih rešitev na trgu v tovrstnih situacijah so zagotovo mobilne ali prenosne klimatske naprave na kolescih. Te naprave vizualno predstavljajo nekoliko večjo in težjo samostoječo enoto na tleh, ki pa v sebi združuje absolutno vse komponente (tako glasen kompresor kot močan notranji in zunanji ventilator) v le enem samem ohišju znotraj vaše sobe. Koncept njihovega delovanja pa narekuje, da se segret in topel sobni zrak s pomočjo široke in prožne rebraste cevi aktivno ter nenehno odvaja ven iz stanovanja, običajno precej nepraktično neposredno skozi priprto okno na stežaj ali pa skozi odprta balkonska vrata. Čeprav so te prenosne in mobilne naprave med svojim polnim delovanjem zaradi notranjega kompresorja bistveno glasnejše od klasičnih in neslišnih stenskih split naprav ter imajo hkrati tudi pogosto nekoliko ali celo precej nižjo skupno energetsko učinkovitost zgolj zaradi vseskozi prisotnega vračanja vročega poletnega zraka nazaj v ohlajeni prostor naravnost skozi tiste neizogibne odprtine in reže pri priprtem oknu, pa v praksi v veliki meri izredno uspešno rešujejo osnovni in največji problem vročine in hlajenja ter to povsem brez enega samega, najmanjšega trajnega posega v zid, opeko ali zunanjo fasado stavbe. Za občutno in zares nujno izboljšanje njihovega siceršnjega dokaj slabega izkoristka se danes obvezno in zelo uspešno uporabljajo in vgrajujejo še posebna, trpežna in nepredušna platnena ali plastična okenska tesnila, ki se enostavno prilepijo na okenski okvir ter tako zanesljivo preprečujejo vdor zunanje hude vročine nazaj v na novo in ravno prav ohlajeno stanovanje.
Bistveno naprednejšo in trajnejšo ter seveda posledično tudi dražjo možnost v takšnih zakompliciranih zgradbah pa nam danes predstavljajo moderne klimatske naprave brez zunanje enote (tako imenovane monoblok stenske klime). Te kompaktne naprave so povsem fiksno, trdno in trajno nameščene zgolj na notranji strani vaše zunanje stene v prostoru in za svoje polno ter brezhibno tehnično delovanje potrebujejo le dve manjši, ne pretirano izstopajoči odprtini zvrtani neposredno v zunanji steni oziroma fasadi vašega objekta. Namesto vgradnje velike, robate in seveda predvsem sosedom vizualno nadvse moteče škatle z vrtečim in glasnim ventilatorjem na sami zunanji strani stavbe, sta po končani strokovni vgradnji na zunanjem zidu iz ulične perspektive vidni le dve izjemno majhni in povsem diskretni okrogli rešetki premera okoli 16 centimetrov, ki nato avtomatsko in neslišno skrbita za celoten potreben zajem zunanjega in izpust toplega odpadnega zraka iz naprave. Ta inovativna, estetska in izjemno dobrodošla rešitev na področju hlajenja je še posebej nepogrešljiva in priljubljena v tistih zares strogih mestnih in urbanih središčih ter seveda neposredno na samih zgodovinsko izjemno pomembnih ali spomeniško varovanih objektih kulturne dediščine, kjer bi bila kakršnakoli vsiljiva prisotnost ogromne in klasične zunanje škatlaste enote absolutno, takoj in strogo ter s polno pravno močjo nedopustna in kazniva. Kljub vsem svojim tehničnim kompromisom in morda nekoliko višji začetni nakupni ceni pa ta vrhunski sistem svojim uporabnikom omogoča in na dolgi rok ponuja bistveno, neprimerljivo višje in stabilnejše udobje ter predvsem neprecenljivo zvočno tišino bivanja v domačem okolju v neposredni in očitni primerjavi z vsemi naštetimi hrupnimi in nerodnimi prenosnimi ter mobilnimi klimatskimi napravami.
