Klasično prezračevanje je potekalo nekako takole. Pozimi hitro odpiranje oken in vrat, da se ohranja toplota v prostoru. Poleti pa nič drugače – spet hitro odpiranje oken in vrat, a tokrat z namenom, da zunanja toplota ne pride v prostor.

Kako pa imate danes lahko energetsko učinkovit dom, ki je tudi ugoden za bivanje in dobro prezračen? Pisali smo že o rekuperaciji, danes pa si bolj podrobno pogledamo kaj to sploh je.

Prezračevanje oz. prezračevalni sistem z vračanjem toplote (ang. Heat Recovery System ali HRV) ali vračanjem energije (ang. Energy Recovery System ali ERV) ponujata rešitev, ki prinaša svež zrak v vaš dom, ne da bi pri tem zgubili toploto. Poglejmo, kako delujeta!

Zakaj moramo ohranjati toploto?

Sodobni domovi so običajno zgrajeni na podlagi veliko višjih tehničnih standardov kot zgradbe, zgrajene pred nekaj desetletji in so energetsko veliko bolj učinkoviti, predvsem zaradi boljše toplotne izolacije.

Eno ključnih področij izboljšanja v primerjavi s starimi zgradbami je, da so stavbe zgrajene bolj nepredušno iz. so veliko bolje izolirane, tako da toplota počasneje uhaja.

Vendar pa vseeno najdemo pomanjkljivost: naši domovi potrebujejo redno kroženje zraka, da lahko v njih udobno bivamo. Kopanje in prhanje, kuhanje, sušenje oblačil v zaprtih prostorih in celo zgolj dihanje proizvajajo v naših domovih presenetljive količine vode. Tipična družina tako lahko proizvede tudi od 10 do 15 litrov vlage vsak dan!

Če omenjeno težavo zgolj ignorirate, se boste posledično spopadali s težavami, kot so plesni in pojav pršic, ne uide pa vam tudi večje tveganje za astmo. Odpiranje vrat in oken je sicer očiten način, da se znebite vlage in vnesete svež zrak. A če to storite pozimi, lahko denar kar vržete stran – vsa toplota vam bo po domače povedano ušla. Stare kamnite hiše zaradi slabše ventilacije rešujejo ta problem tako, da se samodejno prezračujejo. Ampak v takih hišah je seveda po navadi precej hladno, tako da to ni ravno super rešitev.

Sodoben energetsko učinkovit dom sicer ohranja toploto, vendar je še vedno lahko zatohel in premalo prezračevan. Torej, kaj storiti?

Rekuperacija zraka v vsakdanjem življenju

Verjeli ali ne, rekuperacija, je popolnoma naraven proces, ki jo dnevno izvaja prav vsak od nas!

Poglejmo si torej, kako poteka rekuperacija pri nas. Recimo da so naša telesa so kot naši domovi, ki ravno tako potrebujejo redne dobave svežega zraka, znebiti pa se morajo starega. Kako to storijo? Z iznajdbo genialnega izuma, ki se imenuje nos!

Kot otroka so vas najbrž naučili, da je bolje dihati skozi nos kot skozi usta, ker vaš nos ogreje in filtrira dohodni zrak. Kar vaš nos dela, se imenuje izmenjava zraka (ali bolj tehnično, rekuperacija). Odhodni zrak segreje vaš nosni kanal, hladen dohodni zrak pa pobere nekaj iste toplotne energije na poti v pljuča. Posledično je torej zrak, ki ga dihate, toplejši, kot bi bil sicer. Medtem je zrak, ki ga izdihnete, hladnejši in (med drugim), ki pomaga vašemu telesu, da ohrani toplotno energijo.

Kako deluje rekuperacija zraka v zgradbi?

Poenostavljeni diagram prikazuje osnovno izmenjavo toplote v sistemu prezračevanja (HRV ali ERV).

Slika: Kako deluje rekuperacija zraka: vroč, vlažni odpadni zrak iz doma (rumen kanal), odda praktično vso toploto, ko gre skozi rekuperator ven iz prostora. Mrzel, suh dohodni zrak (rjavi kanal) pobere toploto tega odhodnega zraka. V idealnem primeru torej ne pride do izgube toplote.

Prezračevalni sistemi z rekuperatorji so v bistvu nosovi na hišah: sestavljeni so iz dveh prezračevalnih kanalov, ki potekajo drug ob drugega, med notranjostjo in zunanjostjo hiše. En dovaja hladen, svež zrak; drug odvaja vlažen, zatohel zrak. Bistvo sistema je torej naprava, ki ji rečemo rekuperator, ki omogoča odvodnemu zraku, da prenese večino toplote dovodnemu zraku, ne da bi bi se oba zračna tokova pomešala Običajno obstaja v vsakem kanalu ventilator, ki ga je mogoče obrniti navzgor ali navzdol (ročno ali avtomatsko), odvisno od višine temperature in vlažnosti.

V majhnih domovih je prezračevalni sistemi z rekuperacijo lahko sestavljen iz ene enote na eni steni, ki učinkovito prezračuje celotno stavbo v času, ko med odpiramo vrata med prostori. V večjih domovih in pisarnah imate lahko v vsakem prostoru ventilacijske rešetke, ki preko kanalov v stavbi povezane z ventilatorjem na zunanji steni.

Kakšna je razlika med rekuperacijo toplote in rekuperacijo energije?

Vsi prezračevalni sistemi z rekuperacijo zraka ne delujejo na povsem na enak način. Alternativni sistem, prezračevanje z rekuperacijo energije (ERV) deluje na podoben način, vendar prenaša tudi vlago iz odhodnega zračnega toka v dohodni zrak, s tem pa ohranja vlažnost v vašem domu na stalnem nivoju. To je pomembno, če ne želite, da je v vašem domu preveč suhega zraka. Splošno pravilo je, da je ERV boljša možnost, če imate klimatsko napravo in živite v vlažni klimi. V tem primeru bo pomagal, da se vlaga zadržuje zunaj, kar zmanjšuje obremenitev vaše klimatske naprave. Rekuperacija toplote je pogosto boljša izbira, če nimate klimatske naprave ali živite v manj vlažni klimi, saj bo pomagala ohraniti nizko vlažnost z odvajanjem presežne notranje vlage.

Rekuperacija zraka – nekaj prednost in slabosti

Prednosti

1. Glavna prednost je vsekakor zelo privlačna – omogoča vam odlično prezračevanje v vašem domu, brez da bi zato morali izprazniti denarnico. Sploh se to lahko hitro zgodi pozimi, ko odpiramo okna. Na tak način vam torej prihrani kar nekaj denarja za ogrevanje. Nasprotno pa vam poleti prihrani strošek namestitve klimatske naprave.
2. S tem, ko v prostorih ni odvečne vlage, pomeni, da bo vaša zgradba bolj „zdrava“, oprema bolj očuvana, najbolj pa vam bo hvaležno vaše telo, ker bo precej bolj zdravo. Pravilno prezračevani domovi namreč zmanjšajo tveganje za pojav pršic, ki lahko sprožijo astmo.
3. Rekuperacija običajno obdrži približno dve tretjini do treh četrtin toplote, ki bi se običajno izgubila v vašem domu skozi klasično prezračevanje (nekateri proizvajalci trdijo celo 85-95 odstotkov), zato je ta sistem resnično varčen.

Slabosti

1. Kot pri številnih večjih sistemih je tudi za večji prezračevalni sistem z rekuperacijo investicija kar precej visoka (par tisoč evrov) in ni nujno, da bo ta investicija zares povrnjena (ker je odvisna od številnih dejavnikov). Čeprav naj na tem mestu povemo, da prvi razlog za namestitev takega sistem ni varčevanje, ampak kvaliteta zraka.
2. Največ koristi od takega sistem je na področjih z eksternimi klimatskimi razmerami. Predvsem tam, kjer je razlika v temperaturi notranjega in zunanjega zraka največja. V blagih klimah namestitev ni preveč smiselna.
3. Sistem potrebuje tudi redno vzdrževanje, s filtri, ki običajno potrebujejo čiščenje ali zamenjavo vsakih 6-12 mesecev. Končno, če se vaš dom resnično prizadeva z vlago (ali ustvarite veliko vlage v kuhinjah in kopalnicah), boste morda potrebovali več kot eno HRV enoto ali bolj prefinjeno nastavitev.

Imate dodatna vprašanja? Kontaktirajte nas, z veseljem na njih odgovorimo!

• VIR (1) Explain that stuff
• VIR (2) Bulid Magazine