Samooskrbna sončna elektrarna s pomočjo katere si sami proizvajamo električno energijo, je novodobni trend, ki ga zasledujejo mnogi v želji po neodvisnosti od električnega distibuterja in lastni samooskrbi. Za koga je primerna samooskrbna sončna elektrarna, kako deluje, kdaj se nam povrne investicija, pojasnjujemo v nadaljevanju.

Sončna elektrarna – kako pridobiva elektriko?

Za pridobivanje električne energije poskrbita sončna energija in solarni paneli v katerih so sončne celice, katere namestimo na streho hiše ali na streho kakšnega drugega objekta (npr. večji poslovni objekt, kozolec ipd.).

S tem lahko pocenimo elektriko za kar 75 %, investicija pa se vam z Eko skladom povrne že v 10 letih.

Samooskrbna sončna elektrarna se priporoča še posebno tistim, ki svoj dom ogrevajo s pomočjo električne energije (npr. IR paneli ali toplotna črpalka).

Pravilno in kakovostno izgrajena sončna elektrarna bo delovala tudi do 30 let.

Kdaj se nam povrne investicija v sončno elektrarno?

Praksa kaže, da se račun za elektriko s sončno elektrarno v gospodinjstvu zniža za več kot dve tretjini. 

Sončna elektrarna se sestoji iz sončnih panelov, ki se lahko razlikujejo po kakovosti. Sončna elektrarna s sončnim modulom nazivne moči 1 kW letno povprečno proizvede 1.100 kWh električne energije.

Štiri-člansko gospodinjstvo v povprečju porabi 3500 kWh elektrike na leto, investicija v sončno elektrarno pa se po izkušnjah povrne v manj kot 10 letih.

Kakšno sončno elektrarno potrebuje povprečno štiri-člansko gospodinjstvo?

Če predpostavimo, da povprečno slovensko gospodinjstvo letno porabi okoli 3200 kWh električne energije in da sončna elektrarna z nazivno močjo 1 kW v Sloveniji letno proizvede dobrih 1000 kWh električne energije, lahko izračunamo, da povprečno gospodinjstvo za pokrivanje lastne porabe potrebuje sončno elektrarno moči okoli 3 kW. To v primeru PV-sistema s 15% izkoristkom pomeni okoli 20 m² površine fotonapetostnih modulov, pri sistemu z 10 % izkoristkom pa okoli 30 m² potrebne površine.

Povprečno gospodinjstvo za sončno elektrarno investira med 7.000 EUR in 12.000 EUR. Cena sončne elektrarne je odvisna od same velikosti sončne elektrarne, kakovosti solarnih modulov, poprodajnih storitev itd.

Za sončno elektrarno je v letu 2020 na voljo kredit EKO sklada, ki ga lahko uredite relativno hitro.

Koliko nas mesečno stane sončna elektrarna?

Mesečni strošek električne energije bo nižji za približno 75%.

Sončna elektrarna gospodinjstvo obremeni za določene mesečne stroške. Mesečno je distributerju za elektriko potrebno poravnati:

• strošek obračunske moči,
• prispevek za obnovljive vire energije, ter
• prispevek za proizvodnjo toplote in elektrike.

Za povprečno gospodinjstvo ta strošek znaša od 20 do 25 EUR mesečno, v odvisnosti od moči same sončne elektrarne.

Samooskrbna sončna elektrarna ima številne prednosti

• prihranek pri električni energiji – račun za elektriko se v gospodinjstvu zniža za dobri dve tretjini, investicija pa se povrne v manj kot 10 letih,
• povečanje vrednosti vaše nepremičnine (objekta),
• energetska samooskrba in neodvisnost od izpadov in dražitve elektrike,
• nizki obratovalni stroški,
• tiho delovanje,
• s sončno elektrarno varujemo okolje prispevamo k »zeleni« prihodnosti (ne povzroča izpustov ogljikovega dioksida in ne vpliva na globalno segrevanje),
• vsestranska uporabnost – uporaba sončnih celic za manjše elektronske naprave je možna povsod, četudi v bližini ni električnih omrežij (uporaba v pomorstvu, na plovilih, pri aktivnostih v naravi, na odmaknjenih lokacijah itd.)

Kako deluje samooskrbna sončna elektrarna?

Poznamo dve vrsti sončnih elektrarn:

• fotonapetostna sončna elektrarna in
• termalna sončna elektrarna.

FOTONAPETOSTNA SONČNA ELEKTRARNA

Sončna svetloba oz. sevanje se pretvarja v električno energijo s pomočjo fotonapetostne (tudi fotovoltaične) tehnologije.

Ta proces poteka z uporabo pol-prevodniških materialov (npr. silicija). Ko v sončni celici na spoj dveh tipov polprevodnikov pade svetloba, se ustvarjajo pari elektron-vrzel. Ti se nato pod vplivom vgrajenega električnega polja ločijo in zaradi ločitve naboja na priključnih sponkah sončne celice nastane električna napetost, ki poganja električni tok.

Tipične sončne elektrarne imajo približno 10-odstotni izkoristek, dražje pa tudi do 20-odstotnega.

Fotonapetostni (PV) sistemi neposredno pretvarjajo sončno energijo v električno energijo.

Fotonapetostne sisteme delimo na samostojne in omrežne.

Samostojni sistemi so običajno namenjeni proizvajanju električne energije na območjih, kjer ni električnega omrežja (gorske koče, podeželje, počitniške hišice itd.). Omrežni sistemi so namenjeni proizvodnji električne energije, ki se oddaja neposredno v električno omrežje.

TERMALNA SONČNA ELEKTRARNA

Termalne sončne elektrarne delujejo tako, da proizvajajo elektriko s pomočjo koncentriranja sončne svetlobe (sevanja) v neko snov – na primer vodo, ki se upari, ali plin, ki doseže visoko temperaturo. Ta para ali plin potem poganja turbino, ki žene generator, s pomočjo katerega se proizvaja elektrika.

Koliko električne energije nam zagotovi sončna elektrarna?

Moč na površino, ki jo dobimo iz sončne energije, je odvisna od več dejavnikov, predvsem od:

• lokacije,
• letnega časa,
• dela dneva (jutro, poldan, večer, noč itd.) in
• vremenskih pogojev.

V optimalnih pogojih lahko na površini Zemlje dobimo približno 1000 vatov (W) = 1 kW na kvadratni meter površine (1 kW/m²).

To je gostota energijskega toka opoldanskega sonca na dan brez oblačka. Velja za površine, obrnjene pravokotno proti soncu, in ne za vodoravne površine.

Da dobimo realno moč sončnega obsevanja na kvadratni meter (m²), moramo upoštevati kot med sončnimi žarki in zemeljsko površino. S tem se jakost opoldanskega sonca v Sloveniji zmanjša na okrog 70 % vrednosti, ki jo ima ta na ekvatorju.

Vas zanima ali je samooskrbna sončna elektrarna primerna za vaš objekt? Kakšne koristi vam prinaša?

Strokovno vam svetujemo pri celotnem projektu in zagotavljamo dolgoročno zadovoljstvo z vrhunskimi sistemi sončnih elektrarn.