Ogrevanje s klimatsko napravo je v zadnjih letih postalo izjemno priljubljena tema, predvsem zaradi vse višjih cen energentov in tehnološkega napredka sodobnih naprav. Še ne dolgo nazaj smo klimatske naprave povezovali izključno z hlajenjem prostorov v vročih poletnih dneh, danes pa so postale vsestranski pripomoček, ki nam lahko skozi celo leto zagotavlja prijetno bivalno temperaturo. Mnogi se sprašujejo, ali je ogrevanje s klimo zgolj modna muha ali pa gre za ekonomsko smiselno rešitev, ki lahko dolgoročno zniža stroške gospodinjstva. Odgovor se skriva v učinkovitosti toplotnih črpalk zrak-zrak, na principu katerih delujejo sodobne klime, in v pravilni uporabi, ki lahko drastično vpliva na vašo položnico za elektriko.
Kako deluje ogrevanje s klimatsko napravo?
Da bi razumeli, zakaj je ogrevanje s klimatsko napravo tako energetsko učinkovito, moramo najprej razumeti fizikalno ozadje njenega delovanja. Sodobna klimatska naprava ni nič drugega kot toplotna črpalka tipa zrak-zrak. V nasprotju s klasičnimi električnimi grelci, ki električno energijo pretvarjajo neposredno v toploto, klimatska naprava elektriko porablja le za pogon kompresorja in ventilatorja, ki prenašata toplotno energijo iz zunanjega zraka v prostor.
Proces poteka skozi zaprt krogotok, kjer hladilno sredstvo prehaja iz plinastega v tekoče stanje in obratno. Ko klimo nastavimo na gretje, naprava zajame zunanji zrak, iz katerega s pomočjo hladilnega sredstva pridobi toploto, jo stisne v kompresorju (kar močno dvigne njeno temperaturo) in jo nato preko notranje enote odda v vaš prostor. Ker se večina energije dejansko “zajame” iz zunanjega okolja in se električna energija uporablja le za ta proces prenosa, govorimo o visokih izkoristkih, ki jih označujemo z oznako SCOP (Seasonal Coefficient of Performance).
Prednosti in slabosti ogrevanja s klimo
Preden se odločite za tak način ogrevanja, je pomembno pretehtati vse pluse in minuse. Ogrevanje s klimo namreč ni univerzalna rešitev za vsak objekt.
Prednosti:
- Visoka energetska učinkovitost: Pri zunanjih temperaturah okoli ničle lahko dobra klima za 1 kW porabljene električne energije odda 3 do 4 kW toplote.
- Hitro segrevanje prostora: Za razliko od radiatorjev, ki potrebujejo čas, da segrejejo vodo v sistemu, klima začne oddajati topel zrak skoraj takoj po vklopu.
- Nizka začetna investicija: Nakup in montaža klimatske naprave sta v primerjavi s toplotno črpalko voda-voda ali celo zamenjavo celotnega ogrevalnega sistema občutno cenejša.
- Funkcija razvlaževanja in čiščenja zraka: Večina modernih klimatskih naprav ima napredne filtre, ki iz zraka odstranijo prah, alergene in neprijetne vonjave.
- Možnost hlajenja: Z isto napravo rešite vprašanje ogrevanja pozimi in hlajenja poleti.
Slabosti:
- Omejen domet: Topel zrak iz klime se težko prebije v oddaljene prostore, zato ena naprava običajno ni dovolj za ogrevanje celotne hiše.
- Izguba učinkovitosti ob ekstremnem mrazu: Pri zelo nizkih temperaturah (pod -15 stopinj Celzija) moč naprave upade, kar pomeni večjo porabo elektrike.
- Neenakomerna porazdelitev toplote: Zrak se kopiči pod stropom, zaradi česar so tla lahko hladnejša kot pri talnem ogrevanju.
- Šum: Delovanje ventilatorja notranje enote ustvarja določen nivo hrupa, kar lahko moti nekatere uporabnike.
Kdaj se ogrevanje zares izplača?
Ogrevanje s klimatsko napravo je najbolj smiselno v prehodnih obdobjih, ko jutranje in večerne temperature padejo, a še ni potrebe po vklopu centralnega ogrevanja. V tem času boste s klimo prihranili največ, saj boste sistem, ki je dražji za zagon (kot je npr. ogrevanje na kurilno olje ali pelete), pustili izklopljenega.
Prav tako je klima odlična izbira za ogrevanje manjših stanovanj, garsonjer ali posameznih prostorov, ki jih ne uporabljate konstantno, a jih želite hitro ogreti, ko to potrebujete. V energetsko varčnih novogradnjah, ki imajo nizke toplotne izgube, lahko klima celo zadostuje za primarni vir ogrevanja skozi celo zimo, vendar je v tem primeru ključno, da izberete model, ki je prilagojen za delovanje pri nizkih temperaturah.
Nasveti za varčevanje pri ogrevanju
Da bi zares občutili prihranek na svoji mesečni položnici, ni dovolj le kupiti varčno klimo, temveč je treba spremeniti tudi nekatere navade.
- Pravilna nastavitev temperature: Vsaka stopinja manj pomeni približno 6 do 8 % manjšo porabo elektrike. Pozimi je optimalno nastaviti klimo na 21 ali 22 stopinj Celzija.
- Redno vzdrževanje filtrov: Zamašeni filtri ovirajo pretok zraka, kar pomeni, da mora ventilator delovati z večjo močjo, kompresor pa se hitreje pregreva. Filtre očistite vsaj enkrat na mesec.
- Ne ugašajte klime prepogosto: Če greste v trgovino za pol ure, je bolje pustiti klimo prižgano na nižji temperaturi, kot da jo ugasnete in nato ob vrnitvi prostor ponovno segrevate iz nič, saj kompresor pri zagonu porabi največ energije.
- Investirajte v invertersko tehnologijo: Starejše klime tipa “on/off” delujejo s polno močjo in se nato izklopijo, kar je izjemno potratno. Inverterske klime sproti prilagajajo moč kompresorja in s tem vzdržujejo konstantno temperaturo z minimalno porabo.
- Pozicioniranje notranje enote: Poskrbite, da pred klimo ni ovir (zaves, omar), ki bi preprečevale kroženje zraka po prostoru.
Razlika med navadno in vrhunsko klimatsko napravo
Pri nakupu pogosto naletimo na velik cenovni razpon. Zakaj je ena klima 500 evrov, druga pa 1500 evrov? Razlika ni le v dizajnu. Dražje naprave imajo boljši kompresor, ki dosega višji izkoristek tudi pri temperaturah blizu -20 ali -25 stopinj Celzija. Imajo tudi bolj napredne senzorje prisotnosti, ki usmerjajo tok zraka tja, kjer se ljudje nahajajo, ali pa znižajo moč, če v prostoru nikogar ni. Poleg tega imajo napredne funkcije tihega delovanja, vgrajene Wi-Fi module za daljinsko upravljanje preko pametnega telefona in boljšo kakovost izdelave, kar pomeni daljšo življenjsko dobo.
Pogosta vprašanja o ogrevanju s klimo
Ali lahko s klimatsko napravo ogrevam celo hišo?
Načeloma da, vendar le če je hiša zelo dobro izolirana in ima odprt tloris, ki omogoča pretok zraka med prostori. V večini primerov pa je klima primerna za ogrevanje bivalnega dela, medtem ko za kopalnice in spalnice potrebujete dodatne vire.
Kako nizke temperature lahko prenese klimatska naprava?
Večina sodobnih inverterskih klim deluje do -15 stopinj Celzija. Obstajajo pa tudi posebni modeli (t.i. “nordijske” serije), ki so zasnovani za brezhibno delovanje vse do -25 ali celo -30 stopinj Celzija.
Ali je suh zrak pri ogrevanju s klimo škodljiv?
Ogrevanje s klimo res nekoliko izsuši zrak, podobno kot vsako drugo grelno telo. To lahko rešite z uporabo vlažilca zraka ali preprosto s posodami z vodo na radiatorjih (če jih še imate) ali drugimi namenskimi posodami za vodo v prostoru.
Koliko elektrike v povprečju porabi klimatska naprava za ogrevanje?
Poraba je močno odvisna od izolacije objekta in zunanje temperature. V povprečnem slovenskem stanovanju, ki je dobro izolirano, lahko pričakujete porabo med 300 in 600 kWh na sezono, če klimo uporabljate kot dopolnilni vir ogrevanja.
Ali potrebujem dovoljenje za namestitev zunanje enote?
V večstanovanjskih stavbah je za namestitev zunanje enote na fasado običajno potrebno soglasje solastnikov, saj gre za poseg v skupne dele zgradbe. Pri samostojnih hišah dovoljenj ne potrebujete, razen če je objekt pod spomeniškim varstvom.
Vpliv izolacije na učinkovitost ogrevalnega sistema
Noben ogrevalni sistem ne bo učinkovit, če toplota skozi slabo izolirane stene, streho ali stara okna hitro uhaja v okolico. Preden se odločite za ogrevanje s klimo, preverite stanje vaše toplotne ovojnice. Če imate visoke izgube, bo klimatska naprava delovala na maksimumu, kar bo vodilo v visoko porabo električne energije in krajšo življenjsko dobo naprave. V takšnih primerih se pogosto bolj splača najprej investirati v menjavo oken ali dodaten sloj fasade, saj boste s tem zmanjšali potrebo po energiji, ki jo boste kasneje potrebovali za ogrevanje. Klima v slabo izoliranem prostoru bo ustvarjala hrup in prepih, toplota pa se bo kljub temu izgubila. Zato je celovit pristop k energetski sanaciji vedno najboljša pot do dolgoročnega prihranka.
